Major Speeches  
     

Back to Major Speeches

NUCLEAR SURVIVOR’S REMEMBRANCE DAY (MH)

March 01, 2009
NAAN EO AN PRESIDENT TOMEING
NUCLEAR SURVIVOR’S REMEMBRANCE DAY
MARCH 2, 2009

Yokwe kom-woj aolep.

Kamolol im kautiej Jemed ilan kin ruj-lok-in juon ran emon, kin mour im ainemon eo ad, elaptata kin onake eo An iod kajojo, im ion Republic in an Marshall Islands.

Ao kile im kautiej nan aolep Iroij im Leroij ro ad ibelakin aelon kein, Mr. Speaker, Chairman eo an Imon Iroij, Reverend Enos im rikaki ro jet jemed ilo Eklisia ko-woj, Judge ro ilo jikin ekajet ko, Minister im Senator ro, Dri-Jillok ro jen lal ko jerar, Mayor ro, ro ilo droulul ko an kora im jodrikrik, ro ilo business ko, elaptata Armij in Majol.

Moktata ikonan lelok juon adwoj naan in kile ejenolok nan ro rar kobatok ibbed jen likin aelon kein, elaptata kamolol nan Congressman Eni Faleomavaega, kin an maron itok jen ijoko re-tolok nan bed ibbed rainin.

Jej kobatok ibben dron einwot in, aolep yio, nan emloke im kautiej ro jeid im jatid im remotlok jen mour in kin wot naninmij ko walok jen kakmelmel in bomb ko rekajur.

Rainin jej buromoj im emloke ir ilo jar ko ad, jej kememij jorren ko aer, intan ko aer, elaptata--aer beran.

Jej bareinwot kememij ro rej mour wot rainin jen torean kakmelmel ko. Elon ian survivor rein rebed ibbed rainin. Ro jet rej mour ibben bamle ko aer ilo aelon ko ilikin kab ilo America im bar ijoko jet.

Nan kom survivor ran, kimij kile intan kein ami, kimij enjake eddo in komij ineke jen ran nan ran, kinjen jorren kein ami ej jamin jako jen lemnak kein ad, im renaj bed im mour ilo kolmenlokjen kein an armij in Majol nan indreo.

Melele ko kin kakmelmel in bomb ko re-kajur an America ilo aelon kein jen 1946 nan 1958 yio eo, rej kwalok ke bomb ko kakmelmeli ilo aelon kein, rar 7-jima taujin alen aer kajurlok jen bomb eo ilo Hiroshima kab jorren ko ilo Chernobyl.

Emaron kar wor jidilok ilo keboj im jei melele ko kin kakmelmel in bomb ko rekajur ilo aelon kein, bwolen nan binejlok wewin ko rar walok, ak nan jiban-lok kotobar ko an scientist ro.

Ijoke, jorren ko remol jen kakmelmel kein, rej walok im alikar ilo wewin ko re-kaburomojmoj ibben armij ro ad: elon ro re-mij kin naninmij in bomb ko, elon ro rar lotak-tok kin jibikbik im utamwe ko jet ilo enbwin, elon armij im jukjuk-im-bed ko rej mour wot rainin ilo intan, jojolar im jibakwe jen lamoren ko aer. Jorren kein re-bunit armij rein ad rainin rej jab lukun likio im alikar aer kar likti ilo report ko aer.

Melele ko rar walok ilo ien ronjake ko ien-ko-lok imaan Congress eo an America rej kalikar an likjab kein jerbal ko an takto im scientist ro nan etale im jela kin jorren kab naninmij ko remaron walok ilju-im-men jen baijin in bomb ko. Wewin in elap an kamijak.

Ejjab kotobar eo in bwe jen konono im elij-in-men kin jorren in bomb kein aolep ien. Ak, ilo tore in kojean ej tarinae-ik wot jorren kein rar bunit kij, im bareinwot kajeon tuur melele ko remol ikijier, jej jelmae juon ilju eo ejjab alikar im etinad ad kalimjeke.
Kin un kein, enin jej jamin meloklok ak jolok ine-in--eddo-emoj lukoj kij kake. Eo jemen lal in ad, President Amata Kabua ear ineke im jerbale; President Imata Kabua ear jab likjab kin ijo kunan; President Kessai Note ear jerbale im lolorjake jonan wot an maron. Rainin jej jamin jenliktak jen eddo in ad nan wonmanlok wot kin jerbal in adwoj jimor.

Jet ian ro motta, dri-Majol im dri- America jimor, rej ba: elap adean joij im bolen eliklik in bokmantak jorren kein ad jen nuclear ibben lal eo elap jerar, America. I konan kwalok nan armij rein otemjij kin naan in an President Kennedy ke ear ba: “joij im jela-nae ejjab kakalen mojno”, im “mol kab buru-ereo rej aikuj walok ilo koman ko ad”.

Ak elane I-ar baj likjab kin kunao im jaje-nae, I-maron ke jiron kojean rainin ke kajitok ko ad nan America ikijen kolla im jiban ko kin jorren in bomb ko ej bed im libobo kin jerbal in politic ko kab case ko ilo jikin ekajet ko an America. Jej janin maron iuun maanlok kajitok kein ad nan tobar jet jemlok ko renaj jiban armij rein ad im rej mour wot rainin ilo intan.

Mol eo in kojean jelmae rainin ej bwe dri-naninmij ro ad rej janin maron kolla jilu-de yio kin an ejelok money. Elikjab money ibben Tribunal nan ka—uunlok bwe en likio kolla ko an armij rein ad. Ijelokin, ejelok money ilo Nuclear Trust Fund eo nan kollaik wonean ene im bwidej kein adwoj rejorren jen bomb ko.

Elane kojean ban mejal koj make jen aban in ilo ad konono kajju im ilo mol kinke kojean eliklik im uota elane jenaj ke-inebata-ik lal eo jerar ebake kij tata, ak ebwer kin tokjen jemlok ko ad jen jikin ekajet ko, inem, ewi wewin, im ia, kab won eo jenaj bokmanlok abnono kein ad none?
Nan ad emakit maanlok jen ijin, ewor jet lemnak ko je-konan karon dron kaki: jet armij rej ba bwe jen kattor wot an Congress eo an America jerbale kajitok kein ad, jekdron ewi toan, im tokjen emaron waloktok ilo kilan ex-gratia ak wewin ko jet, melelen jen ikon wot im kattor. Na ij jab lukun erra ilo men-in.

Ro jet rej jiron kij bwe jen katlok an case kein wonmanlok wot ilo jikin ekajet ko, kinke bolen emaron wor ialan: I-konan kakememij jar-kein kin naan eo an juon Senator jen Nevada ke ear ba: ilo ad wonmanlok kin case kein ilo jikin ekajet ko, ej juon “aujid in etao” kinke jet ien ej letok juon mejatoto’n kejatrikrik, botap, eliktata ej kakure kejatrikrik ko ad kin melele kein ke “ejelok maron an jikin ekajet ko nan ronjake case kein” ak einwot an administration eo lok an America kar kwalok nan kij ke “ejelok bedbed in case kein ad ilo kien.”

Iial kein jimor—jerbal ibben Congress kab wonmanlok ilo jikin ekajet ko—Kien in adwoj ej rieklok im rejetaki.

Ijoke rainin, kajitok in ao make nan kojean einjuon-lok jen ial kein ruo. Na ij oowar nan aoleper woj, nan kolmenlokjen ko ad im ijoko remulal tata ilo burued. Na ij oowar nan dri-Majol im dri-America otemjij ro rej tomak ilo jimwe, ij kajitok im oowar nan aolep imon jar im droulul ko an Kabun ko, jab ilo aelon kein wot ak ilo America bareinwot, ij kajitok ibben aolep ro rej tomak ilo kien-jimwe, jejet im mol.

Jej tomak ke elane ewor jet jemlok ko rej jab jejet im jimwe nan kolmenlokjen ko ad, inem, jekjek kein rej jamin bareinwot maron jejet nan mour kein ad. Kinke ejjab juon jemlok eo emon im mol. Jabrewot jekjek ko rejab emon nan armij ro remojno im etta, rej jab bareinwot emon nan ro remwie im kajur.
Nan tobar juon jemlok eo emon im mol ikijen kajitok kein ad, na ij oowar im kajitok nan Kien eo an lal eo ekajur tata im alikar imejen lalin:
Elane juon dritta jen aelon in Bikini, ear, kin buru ereo, maron kar ajewoj aelon eo an nan kakmelmeli bomb ko ami rekajur ie, “nan ainemon eo an lalin”, im “emonlok eo an armij otemjelok”, inem ej aikuj in laplok jiban, im emonlok uak ko jen jeban lal eo ej tel lalin rainin.?

Enaj bar ta ial eo emonlok jen ad lor kalimur eo jen juon ian president ro ke ear ba: America “enaj kolla jabrewot wonean,” “inek jabrewot eddo”, “iion jabrewot intan”, rie im rejetak aolep ro jeran, nan kejbarok wot bwe en mour im anjo kien anemkoj.

Enaj juon emakit emon elane jenaj kemour jitoben kalimur eo an President Kennedy nan jiban: “ro re-jerata im rej mour im joke ilo em-wan ko ilo bukon jidrik ko ibelakin lalin bwe ren maron ro-lok jen mour in intan im jerata.”

Rainin, ij kir nan Kien eo an America bwe jen bar jijet ibben dron im jerbale jet kon ko remonlok im jimwe-lok nan kolmenlokjen kein adwoj. Jen bar etale mok aban ko rej walok nan kij rainin jen jorren in kakmelmel ko. Inem jen eiik jet lamlam ko re-jejet-lok nan na-mejlan aban kein ad.

Im ilo ad “beran im obrak kin kejatrikrik” jen jimor emakit maanlok ibben dron kio nan kajoor im jiban elon taujin armij in Majol ro rej mour wot ilo intan, jojolar im jibakwe jen lamoren ko aer.

Elane enaj eindrein, inem jenaj maron rolok jen kamakoko in, kab eddo in ear jon kij im kolmenlokjen kein ad iumin elon ebeben ko.

Anij en kejeramon kijwoj aolep im Republic in an Marshall- Islands.

Kom kanoj in emol.

 

Back to Major Speeches


 
 
 
 
Copyright 2006. All rights reserved. Office of the President, Republic of the Marshall Islands.